Predsimptomatske genetske preiskave za dedne oblike raka

V zloženki so zbrane informacije o predsimptomatski genetski preiskavi za dedne oblike raka. V njej naj bi našli odgovore na vprašanja:

  • Kaj je predsimptomatska genetska preiskava?
  • Zakaj se nekateri odločijo za to preiskavo?
  • O čem bi moral razmisliti, kadar se odločam o predsimptomatski genetski preiskavi?

Prvi del. O naših genih

Za lažje razumevanje kaj je predsimptomatska genetska preiskava, najprej nekaj informacij o genih in kromosomih.

Geni in kromosomi

Naše telo je sestavljeno iz milijonov celic. Večina celic vsebuje popolni sestav genov. Imamo tisoče genov. Geni delujejo kot zbirka navodil za kontrolo rasti in delovanje našega telesa. Odgovorni so za številne lastnosti, kot so barva oči, krvna skupina ali velikost.

Geni so nanizani na nitastih strukturah, ki jim pravimo kromosomi. Praviloma imamo v večini celic 46 kromosomov. Podedujemo jih od staršev, 23 od očeta in 23 od matere, tako da imamo dva seta po 23 kromosomov, oziroma 23 parov. Ker so kromosomi sestavljeni iz genov, na ta način podedujemo dve kopiji večine genov, po eno kopijo od vsakega od staršev. Zato imamo pogosto podobne lastnosti kot naši starši. Kromosomi in geni so sestavljeni iz kemične snovi, ki jo imenujemo DNK (deoksiribonukleinska kislina).

Slika 1. Geni, kromosomi in DNK

Včasih pride do spremembe v genu. Tako spremembo imenujemo mutacija. Mutacija, ki jo lahko podedujemo ali nastane na novo, preprečuje normalno delovanje gena. V nekaterih primerih lahko poveča verjetnost, da bomo zboleli za določeno obliko raka, ker gen ne daje več pravega navodila telesu.

Drugi del. O preiskavi

Kaj je genetska predsimptomatska preiskava?

Predsimptomatska preiskava nam pove, ali ima posameznik povečano tveganje, da se bo pri njem razvila določena oblika raka. Čeprav se bolezen pri večini pojavi v odraslem obdobju, pa določene oblike raka nastopijo že v otroškem obdobju ali v mladosti (npr. multipla endokrina neoplazija ali družinska adenomatozna polipoza). Preiskavo ponavadi naredijo na vzorcu krvi. Z analizo krvi v genetskem laboratoriju ugotovijo, če je prisotna sprememba v določenem genu ali genih, ki so povezani z boleznijo. V zloženki »Kaj se zgodi v genetskem laboratoriju« lahko dobite več informacij, kako poteka analiza genov.

Zakaj bi se lahko odločili za predsimptomatsko preiskavo?

Če se v vaši družini pojavlja določena oblika raka (ponavadi dva ali več sorodnikov na isti strani družine, ki so zboleli relativno mladi, na primer pred 60. letom), je lahko to posledica spremenjenega gena v vaši družini. Nekdo, ki ima raka v mladih letih, ali pa je imel več oblik raka, na primer rak dojke in rak ovarijev pred 50. letom, ima večjo verjetnost, da nosi spremenjen gen. Če je bil spremenjen gen ugotovljen pri bližnjem sorodniku v vaši družini, se lahko odločite za predsimptomatsko preiskavo, da ugotovite, če ste spremenjen gen podedovali tudi vi. Razlogi, zakaj bi se za preiskavo lahko odločili so:

  • To obliko raka je mogoče učinkovito preprečiti ali zdraviti ali pa obstajajo presejalni testi.
  • Verjamete, da vam bo informacija, kakšna je verjetnost, da boste zboleli za določeno obliko raka, pomagala pri odločanju o pomembnih življenjskih odločitvah, vključno z odločitvijo o zdravstveni oskrbi (pogostejši preventivni pregledi ali preventivni kirurški poseg).
  • Želite informacijo, da boste vedeli, kakšna je verjetnost, da zbolijo vaši otroci.
  • Želite vedeti, kakšna je verjetnost, da zbolite za rakom, ker želite vedeti, kaj vas čaka v prihodnosti.

Za katere oblike raka obstajajo predsimptomatske preiskave?

Obstaja vrsta dednih oblik raka, za katere so trenutno na voljo predsimptomatske preiskave. Nekateri primeri so:

  • Določene oblike raka dojke in/ali raka ovarija.
  • Določene oblike raka črevesa, debelega črevesa ali maternice (rak endometrija), ki vključujejo družinsko nepolipozno obliko raka debelega črevesa in družinsko adenomatozno polipozo.
  • Druge redke oblike raka, na primer retinoblastom, redka oblika raka oči.

Pomembno si je zapomniti, da je rak pogosta bolezen in je v večini primerov posledica hkratnega delovanja naših genov, našega življenjskega stila in dejavnikov iz okolja. Le peščica rakov (5-10%) je dednih.

Kaj pomeni ‘tveganje’?

Pri dednih oblikah raka imajo posamezniki, ki imajo spremenjen gen, večjo verjetnost, da bodo zboleli za določeno obliko raka, kot jo imajo posamezniki, ki spremenjenega gena nimajo. V večini primerov to ne pomeni, da bodo zagotovo dobili raka, vendar pa je večja verjetnost, da se bo rak tekom življenja razvil.

Če menite, da imate večjo verjetnost za razvoj raka in razmišljate o predsimptomatski preiskavi za določen tip raka, je smiselno, da se dogovorite za posvet pri kliničnem genetiku. Preden se odločite za preiskavo, naj vam klinični genetik pojasni, kakšno bo tveganje, da zbolite za rakom, če bo preiskava pokazala, da imate spremembo v genu.

Potek genetske preiskave

Pred začetkom predsimptomatske preiskave, je potrebno preveriti, če zares obstaja povečano tveganje, ter kateri spremenjeni gen je potrebno pregledati, če se za preiskavo odločite. Postopek je dvo-stopenjski.

Najprej je potrebno narisati družinsko drevo in oceniti vzorec pojavljanja raka v vaši družini. Z namenom, da se ugotovi sprememba v genu, se naredi preiskava pri vašem bližnjem sorodniku, ki ima ali je imel določeno obliko raka. Če ste vi že imeli raka, ste lahko prva oseba v družini, ki bo imela preiskavo (v tem primeru to ni “predsimptomatska preiskava”, pač pa “diagnostična preiskava”).

Kadar pri sorodniku najdejo mutacijo, imate možnost genetske preiskave, s katero lahko ugotovite, če ste podedovali spremenjeni gen. Če pri sorodniku ne najdejo spremenjenega gena, predsimptomatska preiskava pri vas ni mogoča. To pa še ne pomeni, da vaše tveganje ni večje, ampak imate zaradi družinske anamneze še vedno lahko večje tveganje kot je v splošni populaciji. Zato je še vedno pomembno, da imate redne kontrolne preglede in presejalne teste.

Odločitev za genetsko preiskavo je izključno vaša, zato se zanjo ne smete odločiti zaradi pritiska zdravstvenih delavcev, družine ali prijateljev. Postopek je dolg, vključuje več posvetov z genetskim strokovnjakom, na rezultate pa se lahko čaka več mesecev. Informacije, ki jih boste dobili, bodo lahko za vas nove in precej zapletene, zato jih boste morda težko v celoti razumeli. Smiselno je, da z vami na posvet pride tudi vaš partner ali prijatelj. Lahko ga prosite, da si zapisuje pogovor. Pomembno je, da imate možnost, da se o genetski preiskavi pogovorite z izšolanim genetskim strokovnjakom. Omogočil vam bo, da dobite vse informacije, ki jih potrebujete, da sprejmete odločitev, ki je za vas najboljša. Z vami se bo pogovoril o čustvenih odzivih, ki se ob tem lahko porajajo, ter odgovoril na vaša vprašanja.

Zapomnite si, ko prejmete rezultat preiskave, poti nazaj ni več. Zato je pomembno, da glavna vprašanja premislite preden se za preiskavo odločite. Nekatera od njih so našteta spodaj in bodo morda primerna za razmislek in diskusijo. Seznam zagotovo ni popoln in nekateri našteti primeri verjetno ne bodo primerni za vašo specifično situacijo.

Tretji del. Odločanje

a) Zdravljenje in preprečevanje

Ali obstaja možnost zdravljenja ali preprečevanja bolezni?

Pomembno je, da veste ali obstaja možnost zdravljenja ali pa možnost zmanjšanja tveganja za razvoj raka, v primeru, da pri vas najdejo spremenjeni gen. Vedenje, da obstaja možnost zdravljenja, vam lahko pomaga pri odločanju.

Pri ljudeh, ki imajo večje tveganje za razvoj raka, lahko s pogostimi kontrolnimi pregledi ali presejanjem ugotovimo bolezen na začetni stopnji, ko je lahko zdravljenje bolj učinkovito. Nekateri se odločijo za operativni poseg za zmanjšanje tveganja, kar pomeni odstranitev organov (na primer dojke, ovariji), kjer obstaja večje tveganje za razvoj raka.

Če imate močno obremenilno družinsko anamnezo za določeno vrsto raka, ki kaže na to, da imate lahko povečano verjetnost za razvoj raka, vam mora biti dostopna večina preiskav za zmanjšanje tveganja, tudi če se za genetsko preiskavo ne odločite. O tem se pogovorite s svojim zdravnikom.

b) Negotovost v genetiki

Negotovost o rezultatih preiskave

Rezultati predsimptomatskih preiskav imajo vedno določeno stopnjo negotovosti, pa čeprav izjemno majhno. Informacija, da imate spremenjen gen, ne pomeni, da boste zagotovo zboleli za rakom, pač pa, da je vaše tveganje večje kot v splošni populaciji. Če nimate spremenjenega gena, ne pomeni, da ne boste nikoli zboleli za rakom, ampak imate enako tveganje kot je v splošni populaciji.

c) Soočanje z rezultatom

Kakšen je lahko moj čustveni odziv na rezultat preiskave?

Preden se odločite za genetsko preiskavo, je pomembno, da si poskusite predstavljati, kako bi se počutili, če bi prejeli dobro novico ali slabo novico, ter si preklicati v spomin, kako ste se odzvali na slabo novico v preteklosti. Premišljevanje o teh temah vam lahko pomaga, da se odločite, ali je za vas boljše, da se za preiskavo ne odločite in živite v negotovosti ali je za vas boljše vedeti rezultat, ne glede na to kakšen bo. Pomembno si je zapomniti, da se vsak od nas odziva drugače in da ni nekega normalnega, pravilnega odziva.

Kakšen je lahko moj odziv, če rezultat preiskave razkrije, da sem nosilec spremenjenega gena?

Za nekatere je tudi informacija, da imajo spremenjen gen, boljša kot stres in nervoza zaradi nevednosti. Za njih je olajšanje imeti več ‘informacij’, ne glede na to, kakšne so.

Nekateri ljudje čutijo olajšanje, ko izvejo, da obstaja velika verjetnost, da bodo zboleli za določeno obliko raka, kadar obstaja zanjo zdravljenje. Menijo, da je informacija koristna, saj bodo lahko naredili vse, da bi povečali možnost, da ostanejo zdravi. Drugi se ob informaciji, da imajo veliko tveganje, počutijo, kot bi zvedeli, da imajo raka. Edino vprašanje, ki jim ostaja, je »kdaj se bo pojavil?« To lahko predstavlja velik stres.

Spoznanje, da imajo spremenjen gen, pomeni za nekatere pravi šok. Počutijo se osamljeni, nervozni, jezni ali pa jih je sram. Genetski strokovnjaki ali drugo zdravstveno osebje, na primer svetovalci ali psihologi, imajo izkušnje kako pomagati ljudem v takšnih situacijah in so zato lahko dober vir pomoči.

Nekaterim je v pomoč, če se obrnejo na skupine za podporo bolnikom ali društva bolnikov. Tako lahko dobijo informacije o bolezni, kaj pomeni živeti z njo, pa tudi izkušnje drugih bolnikov. Društva pogosto lahko povežejo med seboj ljudi in družine, ki so v podobni situaciji.

Informacija, da imaš spremenjen gen in si ga lahko prenesel tudi na svoje potomce, lahko v ljudeh vzbudi občutek krivde in zaskrbljenosti glede zdravja otrok v prihodnosti. Pomembno si je zapomniti, da se geni razporejajo po naključju in nihče ni kriv, da ima spremenjen gen.

Kakšen je lahko moj odziv, če rezultat preiskave razkrije, da nisem nosilec spremenjenega gena?

Za večino, ki izvejo, da niso nosilci spremenjenega gena, pomeni ta informacija olajšanje. Vendar je nekaterim težko povedati, to »dobro novico« sorodnikom. Sprašujejo se, zakaj so se »rešili«, medtem ko se drugi družinski člani niso. Včasih je težko sprejeti, da imaš srečo, če je drugi nimajo.

d) Tveganje, ki ga imajo vaši otroci

Kaj bo rezultat preiskave pomenil za vaše otroke (in vaše bodoče otroke)

Z rezultatom preiskave ne boste izvedeli le vašega tveganja za razvoj raka, pač pa tudi tveganje, da bi bolezen imeli vaši otroci.

Kadar rezultat preiskave pokaže, da niste podedovali spremenjenega gena, ki je v vaši družini, nimate povečanega tveganja za razvoj bolezni in tudi vaši otroci od vas ne morejo podedovati povečanega genetskega tveganja. Če nimate spremenjenega gena, ga namreč ne morete prenesti naprej.

Kadar rezultat preiskave pokaže, da imate spremenjen gen, imajo vaši otroci 50% verjetnosti (1 od 2), da bodo podedovali spremenjen gen in bodo zato imeli večjo verjetnost, da se bo pri njih razvil rak. Otrok naj ne bi imel predsimptomatske preiskave, preden ne dopolni 18 let. Če preiskava ne pomeni medicinske koristi za otroka, je smiselno, da se počaka, da je otrok zadosti star, da se sam odloči glede preiskave. Izjema je le, kadar predsimptomatska preiskava pri otroku pomeni specifično medicinsko korist zanj, na primer presejalni testi za raka v vaši družini se priporočajo pri otrocih mlajših kot 18 let.

Pogovor z otroki in mladostniki o genetski bolezni in rezultatih predsimptomatske preiskave je lahko zelo težak. Imajo veliko vprašanj, pomembno pa je, da jim odgovorimo čimbolj pošteno, ter da pri tem upoštevamo njihovo starost in zrelost.

Ali obstaja možnost, da moj otrok ne bi zbolel?

Najboljši način, da bi se izognili, da bi otroci imeli bolezen je, da jih obvestimo

  • o bolezni v družini in
  • o preventivnih ukrepih, ki so na voljo, za preprečevanje določene oblike raka.

Za nekatere oblike raka, predvsem za tiste, ki se pojavijo že v otroški dobi ali pri mladostnikih, je mogoče narediti preiskavo med nosečnostjo, pri kateri se pregleda, če je otrok podedoval spremenjeni gen (prenatalna preiskava). Več informacij lahko dobite v zloženki o Amniocentezi in Biopsiji horionskih resic. Če menite, da je ta možnost za vas sprejemljiva, se pogovorite z zdravnikom, če so mogoče preiskave za obolenje, zaradi katerega ste zaskrbljeni. Za večino rakastih obolenj, ki se pojavijo v odraslem obdobju, je na razpolago vedno več preventivnih ukrepov in boljša zdravljenja, zato je redko izražena želja po prenatalni diagnostiki.

Včasih je mogoča preiskava, ki jo imenujemo predimplantacijska genetska diagnostika (PGD) in predstavlja alternativo preiskavi ploda med nosečnostjo. Par se odloči za postopek oploditve z biomedicinsko pomočjo. Na oplojenih jajčnih celicah opravijo preiskavo, s katero ugotovijo, če je v celicah zarodka prisoten spremenjen gen. V maternico nato prenesejo le zarodke, ki nimajo spremenjenega gena. Ta postopek je zelo zahteven in ni primeren za vsakogar. Več informacij o preiskavi in ali je v vašem primeru mogoča, lahko dobite po pogovoru z vašim zdravnikom.

e) Drugi družinski člani

Pogosto postopek genetske preiskave tesneje poveže družino, ki zato lahko predstavlja dober vir podpore. V nekaterih primerih pa lahko preiskava v družini povzroči napetosti in težave.

Pomembno je premisliti, kako lahko postopek preiskave in rezultat preiskave vpliva na odnos z vašim partnerjem ter z drugimi družinskimi člani. Zapomnite si, da se mora bolni sorodnik najprej strinjati z genetsko preiskavo, da se v družini lahko odkrije spremenjeni gen. Včasih se je z njim težko pogovoriti o tem. Včasih sorodniki med seboj nimajo kontaktov. Včasih pa je težko govoriti o bolezni, ki se je pojavila v preteklosti, saj to lahko obudi boleče spomine. Genetski strokovnjak vam v teh situacijah lahko ponudi nasvet.

Nekateri želijo vedeti, kakšno je njihovo genetsko tveganje, ker jih skrbi za druge družinske člane, medtem ko drugi ne bodo hoteli genetske preiskave, ker ne želijo informacije o njihovem tveganju. Pomembno je vedeti, da imajo lahko člani iste družine različna občutja do preiskave, ki jih je potrebno spoštovati. Genetske preiskave lahko včasih razkrijejo družinske skrivnosti, kot so posvojitev ali ne-očetovstvo (oseba, ki je v družini prepoznana kot oče ni biološki oče). To je zato, ker se pri preiskavi lahko ugotovi, da preiskovanec ne nosi genov svojih družinskih sorodnikov. S to možnostjo morate biti seznanjeni preden se za preiskavo odločite.

f) Zaupnost, zavarovanje, finance

Zaupnost

Dostop do rezultatov vaše genetske preiskave je zaupen. Zdravnik brez vašega privoljenja ne sme nikomur povedati, da ste imeli genetsko preiskavo in ne sme nikomur posredovati rezultatov vaše preiskave.

Zavarovanje

Kadar se odločate za zavarovalno polico, predvsem v primerih, ko je vsota višja, zavarovalnice želijo, da priskrbite medicinske podatke o vas in vaši družini. Vrsta informacije, ki jo lahko zavarovalne družbe ali delodajalec od vas zahtevata, se razlikujejo od države do države. Izvedeti morate, če to vključuje rezultate genetskih preiskav, ki ste jih že opravili, oziroma jih načrtujete za prihodnost. O tem vprašajte genetskega strokovnjaka in preverite, kakšna je nacionalna zakonodaja.

Finance

Življenje z genetsko boleznijo je lahko finančno zahtevno. Nekateri daljše obdobje ne morejo delati ali pa morajo z delom celo prekiniti. Partnerji in drugi družinski člani imajo lahko tudi težave, kako uskladiti delo ter odgovornost za skrb za družinskega člana ali partnerja. Za nekatere pomeni informacija, da imajo večje tveganje za razvoj genetske bolezni, čas za načrtovanje finančnih ter drugih praktičnih vidikov prihodnosti.

g) Pravi čas za preiskavo

Če se odločite za preiskavo, izberite čas, ki je za vas čim manj stresen. Ločitve, razdori, stres na službenem mestu itd. so težki časi za odločitev za preiskavo, kot so tudi časi praznovanj npr. poroka ali rojstvo otroka. Pametno je, da razmislite, kaj boste počeli na dan, ko boste prejeli rezultate, saj boste verjetno pod čustvenim vtisom, ne glede na izid.

Smiselno je, da sprejmete odločitev o preiskavi, četudi ni dokončna. Na primer: vsaj do 30. leta se za preiskavo ne bom odločil. Na ta način lahko zadevo odložite na stran in jo v prihodnosti ponovno pretehtate.

Ko prejmete rezultate preiskav, poti nazaj ni več. Zato je pomembno, da ste glede svoje odločitve prepričani in da se o odločitvi pogovorite z genetskim specialistom. Vedeti morate, da odločitev za genetski posvet in pogovor z genetskim specialistom ne pomeni, da se morate odločiti za preiskavo.

Dodatne informacije lahko dobite na:

Orphanet
Prosto dostopna spletna stran z informacijami o redkih boleznih, kliničnih poskusih, zdravilih in naslovih spletnih strani podpornih skupin v Evropi.
Naslov spletne strani: www.orpha.net

Eurogentest
Prosto dostopna spletna stran z informacijami o genetskih preiskavah in naslovih spletnih strani podpornih skupin v Evropi.
Naslov spletne strani: www.eurogentest.org

in na sledečih klinikah:

Univerzitetni klinični center Ljubljana
Ginekološka klinika
Inštitut za medicinsko genetiko
Šlajmerjeva 3, 1000 Ljubljana
Tel.: +386 1 432 00 24 (ambulanta)
+386 1 540 11 37 (vodja)
Fax: +386 1 540 11 37
e-pošta: info.img@kclj.si
http://www3.kclj.si/index.php?m=5&s=4&odd=1&o=1

Onkološki inštitut Ljubljana
Ambulanta za onkološko genetsko svetovanje in testiranje
Zaloška 2, 1000 Ljubljana
Tel.: +386 1 5879 649
Fax: +386 1 5879 400
e-pošta: avrecar@onko-i.si , Alenka Vrečar, DMS (kontaktna oseba)
www.onko-i.si

Univerzitetni klinični center Ljubljana
Pediatrična klinika
Klinični oddelek za endokrinologijo, diabetes in bolezni presnove
Center za klinično genetiko
Vrazov trg 1, 1000 Ljubljana
Tel.: +386 1 522 92 70
+386 1 522 92 44
Fax: +386 1 522 93 57
e-pošta: mirjam.stopar@mf.uni-lj.si
http://www.pedkl.si/si/oddelki/end/

Medgen - Medicinska genetika, družba za zdravstvene dejavnosti d.o.o.
Ambulanta za klinično genetiko Ljubljana
Ulica Bratov Babnik 10, 1000 Ljubljana
in
Ambulanta za klinično genetiko Postojna
Prečna 2, 6230 Postojna
Tel.: +386 1 510 71 30
+386 051 429 723
Fax: +386 1 510 71 31
e-pošta: info@medgen.si
http://www.medgen.si/

Credits

Informacije v zloženki je pripravila skupina The Genetic Interest Group.

To delo je dobilo podporo s strani EuroGentest-a in Evropske skupnosti - kontaktna številka 512148, FP6 Network of Excellence.

Prevedla dr. Karin Writzl, Inštitut za medicinsko genetiko, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Slovenija.

September, 2009

Not all the leaflets are available in every language.

Select another language:

About EuroGentest
About Us
FAQ
Credits
LinkedIn
Policies
Privacy
Disclaimer
Accessibility
Standards Valid XHTML 1.0 Transitional Valid CSS!
Advertising
European Union
Contact Information
EuroGentest
Center for Human Genetics
University of Leuven
Herestraat 49 Box 602, 3000 Leuven, Belgium
webmastereurogentestorg, Tel: +32 16 340321, More...

Copyright EuroGentest2 Coordination Action 2011 - EU Contract no.: FP7 - HEALTH-F4-2010-261469